Pri geosondi da, saj jo je možno vgraditi v vsakršne kamnine (razen redkih izjem, ko vrtina prevrta večje razpoke, jame oz. brezna, ki jih je nemogoče zacementirati).
Pri vodi pa je seveda zahtevana prisotnost vode v zadostni količini (!). To pa je lahko že nekaj metrov pod površjem ali več deset metrov globoko. V naših krajih v dolinskih legah (kjer je skoncentrirana večina prebivalstva) večina to možnost ima.
Za določene lokacije je recimo za vodo možno z 99% verjetnostjo napovedati, da bo oz. je ne bo. Vse ostalo je vmes.
Da, le potrebno je upoštevati, da temperatura te vode z letnimi časi niha. No, v splošnem nikoli ne pade pod 5°C, kar je še vedno uporabno pri ogrevanju (ob le zadostnem pretoku vode).
Pri neomejenem pretoku vode (oz. neomejenem številu geosond) je možno ogrevati/hladiti poljubno velik objekt.
V teoriji lahko toplotna črpalka doseže poljubno visoko temperaturo, le potrebno je vedeti, da čim višja je temperaturo ogrevanega medija, nižji je COP (t.j. grelno število t.j. »izkoristek«) toplotne črpalke.
Zato je v kombinaciji s toplotno črpalko najbolj uporabno talno gretje (kjer so temperature najnižje), seveda pa se absolutno splača tudi pri drugih grelnih telesih (radiatorjih…).
Pri zraku je res najnižja investicija , saj vrtina nepotrebna, so pa dolgoročni učinki najslabši. Pri toplotni črpalki zrak/voda so namreč vhodne temperature v toplotno črpalko v povprečju veliko nižje oz. najnižje, ko je to najbolj potrebno (najbolj mraz).
Cena vrtanja se od globine 150 m eksponentno zvišuje (po metru!), tako se investicija v tako globoko vrtino ne bi nikoli povrnila, tudi če bi bile temperature dovolj visoke za direktno ogrevanje. Izjemoma bi bilo ekonomično, če bi se črpale res velike količine vode (npr. za toplice).
© 2019 Geolab | Izvedba RIS